Navdih

V življenju obstajajo dobri dnevi in slabi dnevi. Ob dobrih dnevih želim biti srečen. Ob dobrih dnevih želim čutiti mir. Ob dobrih dnevih želim čutiti, da sem živ. Ob dobrih dnevih želim čutiti, da sem povezan s seboj. Da sem osrediščen. Da sem eden in da sem cel. Da nisem razcepljen na dvoje, troje, štiroje ali petero. 

In potem so tu tudi slabi dnevi. In veste … Celo ob slabih dnevih si želim samo to, da bi bil srečen. Nisem tu zato, ker bi ti rad poskusil pojasniti koncept sreče. Nihče ti ga more pojasniti. Sam namreč zelo dobro veš, kaj je sreča.

Sreča ni samo to, da se smejiš. Pri sreči ne gre za nasmihanje. Sreča ni zgolj del dneva, ko postaneš za hip srečen. Sreča je sreča, ker se dobro počutiš. In to ne v zvezi z neko stvarjo. Vidite, vsi mislimo, da je sreča to, da smo zaradi nečesa srečni. 

Če tvoj otrok opravi maturo, si rečeš: »Srečen sem.« Če zadanemo na loteriji, si rečemo: »Tako zelo srečen sem!« Če v službi napredujemo, si rečemo: »Res sem srečen.« Mislimo namreč, da je sreča povezana z vsemi stvarmi na tem svetu. Da nas bo na nek način ta svet osrečil. 

Jaz pa ti povem, da je na vsem svetu samo en človek, ki te zares lahko osreči. Morda veš, kdo? Ah … Gre za človeka, o katerem veš bore malo. Nenavadno … Človeka, ki te resnično in prav zares lahko osreči, poznaš zelo slabo. 

Svoje prijatelje poznaš precej dobro. Veliko veš o drugih ljudeh, o znancih, o tovariših iz službe, zelo malo pa veš o samem sebi. Kdo si? 

Ti sam si oseba, ki te lahko zelo osreči.