Navdih

Ker gre za tako polno in visoko koncentrirano stvar, je res ne potrebuješ veliko. Samo malo. In če ti uspe, je v redu. Ljudje mislijo: »Potrebujem ogromne količine jasnosti,« ali pa, »ves čas moram biti jasen.«

Koliko jasnosti res potrebuješ? Manj kot debelina lasu bi je bilo dovolj. Če se sredi najhujše katastrofe za milijoninko sekunde vprašaš: »Ampak ali veš, kaj je zate res pomembno?« Samo to je potrebno. In postane jasno. Megla izgine.

Mogoče boš moral poskusiti večkrat, da se usede vate, ampak prav veliko je res ni potrebno – da se zavedaš, da si zavesten, da znaš ceniti. Tiste stvari, ki jih sam želiš ceniti.

Kadar rečem, da je treba ceniti, ne govorim o tem svetu: ceni svoj televizor, ceni svojo pečico, ceni to ali tisto stvar. Ljudje rečejo: »Ljubim televizijo.« In jaz jim rečem, da je ne morejo ljubiti. Ne moreš ljubiti predmeta, ki s teboj nima čustvenega odnosa. Tako kot potrebuješ živega zdravnika. Tako kot potrebuješ živega učitelja. Ne gre namreč za to, da razvozljaš pomene za besedami. Ali pomene za različnimi filozofijami, ali pomene za različnimi idejami. Da, čutiti moraš! Prav zares moraš čutiti. Šele s tem se rodi resnično razumevanje.