Navdih

Dobil si čoln, to človeško telo. Že samo s tem, da obstaja, se bo čoln podal na pot in šel tja, kjer še ni bil nihče. Morda meniš, da bo pot podobna poti nekoga drugega. Ne bo. Obstajajo neskončno majhne spremembe in spremenljivke, ki bodo naredile tvojo pot drugačno od poti kogarkoli drugega. Tvoje gledanje na stvari in tvoje razumevanje sta popolnoma enkratni. 

Vsak dan je drugačen. Tudi če delaš vsak dan iste stvari, si ne bosta niti dva dneva enaka. Ne gre le za dobro ali slabo; gre za to, kako to doživljaš. Nekega dne je lahko resnično hudo, a se v sebi počutiš dobro, zato porečeš: “Ni tako hudo.” Lahko nastopi dan, ko gre zelo v redu, a se v sebi ne počutiš dobro, zato si misliš: “Oh ne, vse je slabo.” Kako potujemo? Kakšen je namen te poti? Da bi to razumel, moraš začeti v točki nič. Zakaj? Ker si slišal veliko, ker si prebral veliko knjig. Tvoja glava je polna vseh teh informacij. Začeti moraš z nič, brez informacij. Glej skozi dejstva, ne skozi ideje. 

Skušaš doseči udobje za telo. Hočeš imeti mehko posteljo, mehko blazino. Ko kupuješ čevlje, hodiš z njimi, da se prepričaš, ali so udobni. Porabiš veliko časa in energije, da poskrbiš za zunanje udobje svojega telesa. Ali si vzameš čas za to, da bi si v svojem obstoju, svojem življenju ustvaril tudi notranje udobje? Ali pa se učiš živeti v neskladju, jezi in zmedi? 

Na pot se podaš kot dojenček. Ko si starejši, se stara tvoje telo. Veš, da se bo njegovo stanje poslabšalo, a skušaš skrbeti zanj in ga ohraniti. Hočeš, da ti je udobno, tako si namreč ustvarjen. Telo ne mara bolečine; zdrzne se ob vročini. Želiš gledati in poslušati to, kar te radosti. Takšen si. Ali je torej v tvoji notranjosti kaj drugače? Tudi srce bi se rado veselilo. V svojem življenju si želiš biti izpolnjen. 

Kaj je najvišje doživetje? Ni treba, da sem znanstvenik vesolja, pa lahko rečem, da je najvišje doživetje doživetje Najvišjega. Najvišje je tista sila, ki omogoča vse. Ki žene vse. Premika vse. V vsem vesolju. Ne bom ga skušal definirati, ker je ena izmed definicij Najvišjega ta, da se ne da definirati. Ne bom vam skušal razložiti, kaj je neskončnost; neskončnosti ne moremo razumeti. 

Vesolje je neverjetno, a presenetljivo pri tem ni razumevanje vesolja, ampak razumevanje, da je to, kar poganja vesolje, v nas prav sedaj in da ga lahko doživimo. In ko ga, se napolnimo z mirom, jasnostjo in radostjo. Tedaj doživljamo največjo, najbolj pristno srečo. Kako lepa priložnost je biti na poti življenja. Kaj moraš imeti s seboj? Ali potrebuješ jezo? Ali potrebuješ strah? Ne. Prejel si ju, toda ravno tako si prejel prijaznost. Obstaja zmeda, toda obstaja tudi jasnost. Obstaja bolečina, obstaja pa tudi radost. Bolečina je odsotnost nečesa. Prisotnost pa sta prijaznost in radost. 

V tvojem življenju gre za odsotnosti in prisotnosti in zavedati se moraš razlike. Nemogoče je pregnati dvome, a zelo mogoče je pripeljati v življenje jasnost. To lahko storiš. Ali si v prednostni seznam svojega življenja postavil to, česar ne želiš ali to, kar želiš? Večina ljudi ima samo sezname, česa si ne želijo: “Ne želim si zmede; ne želim si revščine; ne želim si bolečine. Nočem tega, nočem onega.” 

Naj te pripravim na to pot. Na hrbet si želiš naložiti vsega in potem te boli od prenašanja vseh teh zamisli. Ne potrebuješ vsega tega. Olajšaj si tovor. Nosi le najnujnejše; samo to potrebuješ. Naloži si jasnost. Vodila te bo skozi vse težave. Zmeda je zelo težka; jasnost je tako lahka. Bolečina je tako težka, radost pa tako lahka. To so prave stvari za na pot, ker imajo neznatno težo in si z njimi lahkotnejši tudi ti.

Podaj se na pot. To je dobra pot. Občuti nebo na njej. Ta zemlja je namenjena tebi. Čuti mir. Čuti radost.