Dodaj komentar 9.04.2008 06:41
Navdih
Mir na tem svetu ne bo izšel iz logike. Kajti vsak človek ima svoj prav. Nihče se ne moti. Ljudje, ki stojijo na levi strani ulice, kažejo na tiste z desne strani in govorijo: »Oni se motijo.« In ljudje na desni strani ulice kažejo na levo stran in govorijo: »Oni se motijo.« In pravzaprav imajo oboji prav.
Mir na svetu ne bo izšel iz logike, kajti če bi bilo to res možno, bi ga že imeli. Česa še nismo poskusili? Nismo še poskusili sočutja. Sočutje za svoj obstoj. Sočutje za tvoj obstoj. Sočutje za slehernega človeka na obličju Zemlje. Ne logika, temveč sočutje.
Iz sočutja pride razumevanje. Ko razumem. In iz razumevanja pride osebna rast. Osebna rast. Kaj je osebna rast? Na palubi velike ladje ne vidiš prav dosti. Če se povzpneš v prvo nastropje, vidiš malce več. V drugem spet vidiš več kot v prvem. Vse dokler se ne povzpneš na vrh, do sračjega gnezda. To je osebna rast. Ne gre za ustvarjanje novih prizorov. Gre za čim višjo točko, ki ti omogoča kar se da širok razgled. Čemu? Ker tam lahko občuduješ.
Občudovanje. Ko se te dotakne občudovanje, hvaležnost ni več daleč. In kaj se zgodi potem? Ko prejmeš hvaležnost? Ah … Takrat najdeš strast. In potem? Strasti sledi sočutje. In potem? Sočutju sledi razumevanje. In krog se nadaljuje, gre naprej. In kdo se razvija skupaj s tem krogom? Ti. V tem krogu hvaležnosti, sočutja, razumevanja, rasti. Vseh teh stvari. To postanejo tvoji prijatelji.
Maharaji, Tel Aviv, april 2008
Vabilo na videoprireditev
Kategorija:
Odlomki
Dodaj komentar 31.03.2008 19:50
Navdih
Lepota, s katero si obdarjen, presega domišljijo vsakogar. To je življenje, o katerem govorim: življenje iskrenega veselja, ne zgolj protokolarnega.
Nekdo te vpraša: »Kako si?« In ti mu odgovoriš z: »V redu sem. Hvala. Pa ti?« Ta tvoj odgovor nekdo sproži z vprašanjem.
‘V redu’? Kaj pomeni, da si ‘v redu’? Ko začneš prepoznavati vrednost vsakega diha, začneš prepoznavati, kaj pomeni ‘v redu’. »Dobro sem. Živ sem! Obstajam. Dobil sem veliko darilo.«
Maharaji, vir: TPRF
Vabilo na videoprireditev
Kategorija:
Odlomki
Dodaj komentar 19.03.2008 07:00
Navdih
Ko si znotraj zadovoljen, tvoje življenje ni več samo črtica med dvema letnicama, temveč resnično življenje. Tudi če se te nihče ne bo spominjal, je v redu. Ti boš vedel. Kajti srce, polno radosti, bo plesalo v večnost.
V večnost. Takšna je narava stvari. In če danes pogledaš nazaj, se marsičesa, kar se je zgodilo, ne boš več spomnil, vedno pa se boš spominjal dneva, ko je bilo srce polno. Vsak tak dan je poseben.
Maharaji, vir: TPRF
Vabilo na videoprireditev
Kategorija:
Odlomki
Dodaj komentar 7.03.2008 19:47
Navdih
Razlika je, če si sam ali pa, če si osamljen. To, da si sam, je lahko dobro. Počutiti se osamljeno, pa ni nikoli dobro. In nikdar in nikoli v svojem življenju – ne glede na to kaj se zgodi – se ne bi smel počutiti osamljeno.
Kajti s teboj je nekaj močnejšega od celotnega vesolja. In vse dokler boš živ, te ne bo zapustilo.
Maharaji, vir: TPRF
Vabilo na videoprireditev.
Kategorija:
Odlomki
Dodaj komentar 28.02.2008 17:21
Navdih
Veliko ljudi misli, da bo izpolnitev za njih spremenila ves svet. Pa ne bo. Povedala ti bo samo, kjer je resnični dom.
Kako se torej pripraviti nanjo? Končno se boš moral naučiti zaupati samemu sebi. Doslej si nisi zaupal. Zaupal si samo drugim ljudem. In bilo je prikladno. Če jim ni uspelo, si jim lahko rekel: »Izneveril si se mi, jaz pa sem ti zaupal. Grozen si. Prevaral si me.« In ponavadi je to izrečeno v potoku solz.
Toda tokrat ne gre za drugega človeka. Tokrat gre zate. Ali znaš zaupati samemu sebi? Ali znaš zaupati življenju? Ali veš, kako je, če zaupaš dihu? Ali veš, kako je, če zaupaš obstoju? Ali veš, kako zaupati dejstvu, da mir leži v tebi?
To je potrebno. Naj obstaja jasno razumevanje, da je to, kar iščeš, v tebi samem.
Maharaji, vir: TPRF
Vabilo na videoprireditev.
Kategorija:
Odlomki
Dodaj komentar 28.02.2008 17:19
Navdih
Nekaj v zvezi z izgubljenostjo: ko enkrat ugotoviš, da si izgubljen, nisi več izgubljen. To je trik pri izgubljenosti. Izgubljen si, dokler ne veš, da si izgubljen. Ko pa enkrat prepoznaš, da si se izgubil, si na dobri poti, da se najdeš.
Poskusi se ne izgubiti. Kajti biti izgubljen ni zabavno. Toliko prijetnega je v tem, da se zavedaš lepote, ki je znotraj tebe. Mar ni res? Da vsaj za trenutek spregovori srce. Da vsaj za trenutek zmaga in te vodi srce.
Srce ti nikdar ni lagalo. Nikoli. Vselej ti je pripovedovalo resnico. In vsakič te je vodilo v najboljšo možno smer. Nežno, prijazno. Naj bo to srce nekaj časa samo s tabo. Zelo lepo je. Samo to je potrebno. Ni se ti treba več izgubiti. Nikoli.
Maharaji, vir: TPRF
Vabilo na videoprireditev.
Kategorija:
Odlomki
Dodaj komentar 17.02.2008 15:33
Navdih
Ta svet je poln ljudi, ki iščejo rešitve, ne da bi se poglobili v problem. To lahko primerjamo s hišo in smetmi, ki ležijo okoli nje. Vsak dan piha veter in v tvojo hišo nosi umazanijo. Vsakič, ko gledaš reklame o sesalcih za prah ali o novih izumih za odstranjevanje prahu, napneš ušesa. Tako se večini ljudi življenje odvija v čakanju in upanju, da se bo pojavil nekdo z lažjim sesalcem, ki bo imel večjo moč. Slišite lahko: “Prinesite starega, dobili boste popust in domov boste lahko odnesli novega, boljšega.” Ali ne čaka vsakdo na boljšo mišelovko? Rešitev za naše probleme. In potem nekdo pravi: “Ne potrebuješ sesalca za prah; ne potrebuješ krpe za brisanje prahu. Lahko uredim ta tvoj problem s prahom.” “Kako je to mogoče?” Nekateri ljudje s kančkom modrosti bodo rekli: “Prav. Povej mi.” Rešitev? Posej travo. Ali obloži površine s ploščami. Tvoj problem je prah in vse je tako slabo zato, ker je dvorišče polno prahu. In ko odpreš okno, ga veter prinese v hišo. Je to pameten nasvet? Seveda. Bodi pozoren na te stvari v svojem življenju. Kakšne so tvoje rešitve? Kaj bi rad rešil? Kaj bi rad kot človek – ne kot starš, sorodnik, zaposleni ali delodajalec – kaj bi ti rad storil v svojem življenju?
Če si našel zgolj nekaj, kar se nenehno spreminja, nisi sledili svoji pravi želji. Kajti prava želja se ne spreminja. Takšna je njena narava, njena lepota. Nanjo ne vpliva to, kar se dogaja okoli tebe, kdo prihaja in odhaja v tvojem življenju. Nič nima opraviti s tem. Živiš v svetu, ki se neprestano spreminja. Živiš v hiši, ki je drugačna vsak dan. Vsa tesnila v vratih se polagoma starajo. Ne glede na to, kako trdna je tvoja hiša, se počasi seseda. Ves ta prah, ki se ga skušaš znebiti, se je združil, zgostil in ustvaril planet Zemljo in ta se sedaj spreminja. Vsak dan, ko hodiš po svojih poslih, se to dogaja. In v takem svetu živiš.
Predstavljaj si, da greš za teden dni na počitnice in se že prvega dne zavedaš, da se bo to enkrat končalo. Lahko si rečeš: “O, to je strašno. Končalo se bo.” Ali je vse tvoje početje le pritoževanje? “Ne upam se imeti lepo, ker vem, da se bo končalo.” Ne. Ravno nasprotno. V teh dneh bi se rad imel kar najlepše. Ne bi rad zamudil niti ure niti trenutka – želel bi doživeti vse. Tako je treba živeti svoje življenje. Kajti te počitnice, ki jim pravimo življenjska doba, se bližajo koncu. Ne gre za to, da bi se moral bati. Preveč ljudi je ujetih v to. Življenja ne moreš živeti v strahu in tarnanju. Življenje je treba živeti s strastjo po razumevanju, jasnosti in občutku izpolnjenosti vsak dan posebej.
Rešitve naših težav iščemo na utopičen način. Stori to, stori ono, in končno bo prišel čudoviti čas, ko bo vse popolno, ko bom uresničil vse, ko mi bo vse jasno in bom vedel vse. Takšen utopije ni. Tvoja utopija se dogaja vsak dan, ker je vsak dan tvojega življenja popoln. Odpri oči in glej, kako lepo je obstajati, kakšno darilo je. To je mogoče.
Nedavno je kolibri zgradil gnezdece pred mojo pisarno in znesel dve jajčki. Samička je prihajala in sedela in izvalila sta se mladička. Poskrbel sem, da ju nihče ne bi motil. Najprej je prišel ven prvi, sedel na vejo in razgibaval krila. Naredil sem nekaj lepih posnetkov. Samička je sedela na drugi veji in gledala. Imel sem posodico z medom, da bi imela hrano čim bliže in to je ni motilo. Ta mladiček je moral imeti popolno zaupanje. Na izbiro je imel strah ali pa “vse je v redu”. Nobene logike, nobenega razglabljanja. Ne: “Nekdo, ki ima fotoaparat Canon, mi ne bo storil nič hudega,” ali “Nekdo, ki me je pustil živeti do sedaj, me ne bo prizadel.” Ne. Lahko bi imel popolno preganjavico in paniko, a je ni bilo. Prišel sem s svojim aparatom in ptiček je gledal, dokler ni končal svojih priprav na letenje, potem je odletel. Na vrsto je prišel drugi mladiček, ki je bil še manjši. Sedel je na veji in se ni premaknil. Dlje časa je trajalo, da je razgibal svoja krila. Nato je nekega dne odletel tudi on. Bilo je enako: ali strah ali zaupanje? Oba sta izbrala zaupanje.
Kaj boš izbral v svojem življenju? Strah ali zaupanje? Lahko razglabljaš in izbereš strah. A z razumevanjem lahko spoznaš, da je veliko več lepega, kot boš sploh kdaj lahko izmeril, veliko več jasnosti, kot jo boš sploh lahko kdaj dojel. To življenje je najlepše darilo, kar jih boš kdaj dobil, najbolj dragoceno darilo, dano najbolj od srca. Avto ali hišo lahko nadomestiš, a diha ne moreš nikoli. In moraš ga le sprejeti.
Ljudje si ustvarjajo razne situacije: “O, kako sem zaposlen. Moram storiti to, moram storiti ono.” Kaj lahko res storim? Lahko se naučim, kako je v življenju potrebna hvaležnost. In moja hvaležnost naj se začne z eno samo stvarjo, dihom, da bom razumel, kako dragoceno je to. Eno samo življenje. Skrajno pomembno je, da si jasen in odločen. Ne smeš zapraviti nobenega trenutka. Tako kot na počitnicah.
Maharaji, vir: TPRF
Vabilo na videoprireditev.
Kategorija:
Odlomki
Dodaj komentar 3.02.2008 16:58
Navdih
Smo si res tako zelo različni?
Mogoče se v umetnosti prežvekovanja ločimo, toda ko moramo iti onkraj te točke, ni več razlik. Nobenih. Hrano vsi pogoltnemo. Videl sem Japonce, ki to počnejo, videl sem Indijce. Videl sem Američane in videl sem ljudi, ki tega niso naredili, pa jim je bilo žal. Eni živijo v nebotičnikih, drugi pod zemljo, tretji v cenenih hiškah, četrti v dragih četrtih, peti v lepih deželah, šesti v ne tako lepih krajih, eni živijo tukaj, drugi tam; nekdo živi na Irskem, nekdo v Ameriki, nekdo v Kanadi.
Toda, če se ustavimo pri dihanju, mar zraka ne potrebujemo čisto vsi? Smo si res tako zelo različni? Resnično? Smo tako drugačni, da rečemo: »Ne, ne, ne. Tvoj Bog, moj Bog, ta Bog, tisti Bog …«?
Med vsem premišljevanjem nismo kaj dosti premislili o lastni naravi. Naše narave nismo vključili v razmišljanje. Namreč to, da resnično obstaja stvar, ki bi nam – če bi bili z njo povezani, če bi naša zavest bila pri tej stvari – prinesla ne samo radost, temveč najvišjo radost. Neomejeno. Radost brez primere.
In osebno mislim, da je prav to tisto, kar nas mora strastno zanimati.
Maharaji
Vabilo na videoprireditev.
Kategorija:
Odlomki
Dodaj komentar 31.01.2008 15:45
Navdih
Nekaj v nas pravi, da so radost, sreča in izpolnitev mogoče. Radi bi iznašli ustrezno orodje, a se ne zavedamo, da nam je bilo neverjetno orodje za uresničenje te možnosti že dano. To orodje se imenuje življenje. Razmislite o naslednjem: življenje je orodje za dosego nečesa. Življenje, ki ti je dano, lahko uresniči to možnost.
Ali želiš sprejeti to možnost? Vprašanje ni “Mar ne bi bil rad srečen?” Vsakdo bo rekel: “Jasno.” Ampak ali želiš sprejeti to, da je življenje orodje, s katerim lahko dosežeš največjo radost, največjo srečo? Vse kar počnemo, je namenjeno temu, da bi bili izpolnjeni. Vendar mi ne pomislimo, da nam to, kar počnemo, da bi bili izpolnjeni, izpolnitve morda ne bo prineslo. Stvari, ki jih počnemo, so lahko potrebne zaradi veliko razlogov, a z njimi ne bomo dosegli cilja, ki se mu reče resnična radost.
Vsak dan imaš priložnost za to. Ali imaš sposobnost pogledati na sleherni dan kot na nov dan? Prepoznati vrednost trenutka? Biti izpolnjen? Da, imaš. Res? Imaš? Mi smo popolnoma zadovoljni z razočaranji in s tem, da svoje razočaranje izražamo drugim ljudem. Če gre nekaj narobe, tako spregovorimo. Nihče pa noče govoriti o dobrih stvareh, ki se dogajajo. Govorjenje o tem, da smo živi, ni zanimivo.
Imaš sposobnost prepoznavanja, kaj je dobro. Počni to. Če bi bilo življenje platno z barvami – ali bi slikal? Če bi življenje bilo boben – bi igral nanj? Mogoče bi rekel:“Ne znam slikati. Ne znam igrati. Ne vem kako.” To so izgovori. Če res ne veš kako, se tega lahko naučiš. Treba se je potruditi in poiskati ter razumeti. Dobil si orodje za to. Imenuje se življenje.
Učenje je tako odmaknjeno od nas, da ne vemo, kaj pomeni. Obstoj merimo s svojimi dosežki in neuspehi. Živimo v svetu, kjer je mogoče vse urediti v hipu. Za vse se najde rešitev. Človek si misli: “Rad bi bil srečen. To pa res ni težko.” Takšen je končni sklep. Ni se ti treba ničesar naučiti ali razumeti; do vsega obstajajo bližnjice.
V tem svetu takojšnjih rešitev jaz govorim: “Kaj je življenje, se moramo učiti.” To se gotovo zdi kot nenavadno sporočilo, ker ljudje mislijo, da so naleteli na še eno reklamo. “Ste nesrečni? Ni problema! Izvolite, pogoltnite to tableto.” Jaz pa pravim: “Uči se. Odpri oči. Opazuj. Poglej okoli sebe. Vse, kar vidiš in doživljaš, nekega dne ne boš več mogel gledati in doživljati. Razumi, prišel bo namreč čas, ko ne boš mogel razumeti ali se zavedati radosti razumevanja.”
Na nek način bi radi dobili zmožnost zrenja v prihodnost. Ne boš je dobil. In kakšno prihodnost si želiš? Takšno, ki si jo boš sam oblikoval? Ali prihodnost zmaja, ki se je strgal z vrvice? Ki ga premetava. Ko se stvari dogajajo naključno. Kakšne bodočnosti si želiš? Sam vidiš, da je negotova. Toda zagotovo si lahko izpolnjen kljub vsej negotovosti, saj izvir izpolnitve ne prihaja iz zunanjega sveta. Izvir je v tebi. In tega se moraš naučiti – zavedanja sebe, takšnega kot si. Zato pa moraš razumeti, da je življenje orodje. Če bi razumel možnosti, ki obstajajo ta trenutek, se ti ne bi bilo treba ozirati v preteklost ali se pritoževati nad njo. Pravimo: “Takšno je življenje,” ker nam je to rekel zaupanja vreden človek in se o tem nikoli nismo spraševali. Toda ali smo se kdaj vprašali: “Kako naj uporabljam orodje življenja, ki mi je bilo dano, da dosežem, kar bi rad dosegel?”
Nekateri bodo rekli, da je to napačno vprašanje. Srce vam bo reklo, da je to čudovito vprašanje. Postavite to vprašanje nekomu, ki ve. Srce bo vedelo, kdaj bo prejelo pravi odgovor. Vse, kar se dogaja, je pomembno – ne nepomembno – za vnovično doseganje izpolnjenosti, vsak dan.
Če se naši pogovori sučejo okoli vsega, kar je narobe, je poslušanje dobrih novic lahko težavno. Vendar je dobro. Dobro je, da živite. Dobro je, da obstajate. Dobro je biti srečen. Dobro je biti izpolnjen. Dobro je živeti v jasnosti. Dobro se je učiti in razumeti. Dobro je tisto, kar je pomembno. To so bile vedno dobre novice. In vedno bodo take. Maharaji, vir: TPRF
Vabilo na videoprireditev.
Kategorija:
Odlomki
Dodaj komentar 23.01.2008 15:41
Navdih
Vse se bo spremenilo, takšna je narava stvari. Spreminjajo se. V svojem življenju se zato osredotoči na nespremenljivo.
Bodi osredotočen. Ne izgubi tega. Kar je zate pomembno, naj ostane pomembno. Ohranjaj razumevanje življenja in njegovo dragocenost. Ni potreben prevelik trud, da ostaneš osredotočen. Žalost ti namreč vzame več energije, kot sploh lahko verjameš.
Osredotočenost in zavedanje ne vzameta več kot pičlo sekundo. Slabi občutki po napaki, ki si jo zagrešil, pa lahko trajajo leta dolgo. Sekunda jasnosti ti lahko prihrani leta in leta muk in trpljenja. Zato izberi. Je sekunda jasnosti res tako zahtevna? Ni.
Kaj je zavedanje?
Zavedati se. Biti zavesten. Kanček zavedanja in malce jasnosti ti lahko prihranita ogromno bolečin.
Maharaji
Vabilo na videoprireditev.
Kategorija:
Odlomki
Naprej
Nazaj
